Kdaj je tempeh užiten in kdaj ne več?

 

Scenarij 1: V hladilniku imam tempeh, ki sem ga kupil/a včeraj. Nekam čudno se je napihnil, pa sivo pego ima na eni strani. Naj ga pojem?

Scenarij 2: V hladilniku imam tempeh, rok uporabe je potekel včeraj, ampak zadeva je videti še vedno ok. Naj ga pojem?

 Tempeh, ki se je med čakanjem v hladilniku okroglo napihnil.

Tempeh, ki se je med čakanjem v hladilniku okroglo napihnil.

V kuhinji rednega kupca svežega tempeha se prej ali slej odvije eden od dveh zgoraj opisanih scenarijev, ali pa kak podoben tretji. Toda tudi, kadar smo v dvomih, lahko zelo hitro ugotovimo, ali je tempeh užiten ali ne.

Ker je naš tempeh nepasteriziran, je še čisto malo živ(ahen), kljub temu, da ga hranite v hladilniku (hladneje je, bolje je). To v praksi pomeni, da se z vsakim dnem spreminja. Poglejmo, katere spremembe so normalne in tempehu nič ne škodijo:

NORMALNE SPREMEMBE:

  • Plastična embalaža tempeha se napihne. Nič hudega! To pomeni le, da v tempehu še vedno potekajo procesi, pri katerih se sproščajo tudi plini. Če je embalaža neprodušno zaprta (nima luknjice), se zato napihne. S takšnim tempehom ni nič narobe, napihnjeno embalažo lahko preluknjate z zobotrebcem ali se odločite, da boste tempeh še naprej pustili v balonu, ker zabavno izgleda.

  • Sive ali črne pege na površini. Kljub sumljivo temni barvi te pege pomenijo le, da so glive Rhizopus oligosporus pojedle vso razpoložljivo hrano (in s tem iz stročnic naredile tempeh!) in prešle v naslednjo fazo svojega življenja: naredile spore (sporulirale). To se najhitreje zgodi na mestih, kjer ima plesen dostop do kisika - torej na površini tempeha oz. tam, kjer se tempeh ne prilega povsem ovoju, v katerem je narejen. Sive ali črne lise nikakor ne vplivajo na rok trajanja ali okus tempeha. Če pege motijo vaš čut za estetiko, tisti del izrežite. Še lažje je zamižati na eno oko.

Seveda pa ima tudi tempeh svoj rok uporabe in pride dan, ko fermentirani kolač ni več užiten in boste njegovo uživanje rahlo obžalovali. Najverjetneje se vam ne bo zgodilo nič zares hudega, a tudi slabost in bruhanje nista ravno prijetni zadevi. Na tej točki velja še enkrat opozoriti, da je naš tempeh pred zaužitjem vedno treba toplotno obdelati, saj tako uničimo morebitne škodljive bakterije, ki se lahko nanj naselijo po izdelavi in bi lahko povzročile resnejše zdravstvene težave! Poleg roka uporabe, ki je natisnjen na embalaži, bodite pozorni na naslednje spremembe:

SPREMEMBE, KI KAŽEJO, DA TEMPEH NI VEČ UŽITEN:

  • Rumene, rjave, rdeče, … skratka pisane pege. Vse barve, ki niso črna ali siva, nakazujejo, da se je na tempehu naselila neka druga plesen, ki zna biti zdravju škodljiva. Tak pisan tempeh naj roma v bio odpadke.

  • Spremenjen vonj. Svež tempeh ima vonj po njegovi glavni sestavini in nežen vonj po kvasu, lahko diši tudi rahlo kiselkasto. S trajanjem fermentacije se vonj krepi, a še vedno mora ostati blag. Tempeh, ki razvije močan in neprijeten vonj, ni več užiten (pa okusen tudi ne). V smeti z njim!

  • Mokra, sluzasta površina. Tempeh mora biti na otip malo podoben žametu, rahlo mehak in prijeten, na pogled pa brez sijaja. Svetleča, drseča površina je slab znak (za zamrznjen/odmrznjen tempeh glede tega veljajo malce drugačna pravila, preberite si jih tu) - ponavadi jo tako ali tako spremljata prej opisana pojava - in pomeni, uganili ste, da je tempeh pokvarjen in mu ni rešitve.