Kaj se dogaja v kozarcu kimčija 

In zakaj se sploh še vedno nekaj dogaja?

Zakaj je kozarec (ne)pekočega kimčija napihnjen, čeprav je bil v hladilniku? Zakaj pri odprtju še vedno malo brbota in lahko slišimo, kako iz njega sikajoč ubeži plin?

Razloga za preplah ni, saj je, kot ponavadi, vsega kriv naraven proces fermentacije (ki je pri nepekočem kimčiju zaradi visoke vsebnosti sladkorja, ki ga prispeva sadje in krajšega časa fermentacije še bolj intenziven kot pri pekoči različici). In ker je kimči nepasteriziran, se živahni procesi kisanja ne ustavijo niti, ko ga preložimo iz soda v kozarce ter v hladilnik.

Po tem, ko kimči zapusti našo kuhinjo, se torej še vedno kisa in spreminja: mlečnokislinske bakterije pridno predelujejo ves sladkor, ki je še ostal v njem, saj je to njihova glavna hrana v procesu fermentacije. Pri tem se sprošča ogljikov dioksid (CO2), ki ne more nikamor uiti, dokler ne odprete kozarca.

Skratka, če kimči še vedno diši po kimčiju (kiselkasto, po čebuli in česnu, značilen ‘kimči’ vonj) in ima okus po kimčiju, ter ste ga hranili na hladnem, v skladu z navodili, je še vedno povsem dober in užiten, kljub temu, da je več kot očitno še zelo živ (in probiotičen)!